I feel Slovenia
0item(s)

V nakupovalni košarici nimate nobenega izdelka.

I feel Slovenia

Izdelek je bil dodan v vašo nakupovalno košarico
5

Tradicija slovenskega zeliščarstva

»Naravo v naši deželi je Bog bogato obdaril.«

Pater Simon Ašič

 

Zeliščarstvo je staro toliko, kot človeška civilizacija sama, saj že na sumerskih klinopisih izpred več kot 5000 let najdemo opise rabe zdravilnih rastlin. Odnos med človekom in neizmernimi bogastvi, ki mu jih ponuja narava, tako prežema celotno zgodovino naše vrste, od prvih šamanov in vračev, pa do sodobne fitoterapije.

Pomen samostanov za ohranjanje zeliščarskega znanja

Bogato znanje o zdravilni moči zelišč, ki se je do tedaj kot del kulture prenašalo iz roda v rod, se je v srednjem veku ustalilo v samostanih. Tam so izobraženi duhovniki, ki so v tistem času edini razumeli latinsko in grško, modrost ljudskega zeliščarstva dopolnjevali z antičnimi zapisi zeliščarjev  iz stare Grčije in Rimskega cesarstva. Še dodatno so njihovo znanje bogatili romarji in trgovci, ki so v evropske samostane prinašali zeliščarske tradicije Kitajske, Indije, Perzije in arabskega sveta. Tako so samostani postali stičišče raznolikih zeliščarskih znanj in praks, katere so zapisovali, ohranjali, preizkušali in nadgrajevali. Dva lepa primera takšnih srednjeveških samostanov sta Benediktinski samostan v Istri ter cisterijanski samostan v Stični. Prav v slednjem je kasneje deloval tudi najverjetneje najpomembnejši slovenski zeliščar, »stiški dohtar« Simon Ašič. Ta je zeliščarsko aktivnost stiškega samostana razširil tudi izven samostanskih zidov in s časom Stično preobrazil v pravo zdravilsko središče. Svoje bogato poznavanje zeliščarstva in zdravilstva je prihodnjim rodovom predal v obliki treh knjig, ki še danes predstavljajo nepogrešljiv vir informacij in znanja za slovenske zeliščarje: Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin in pa dva dela Pomoči iz domače lekarne.

Zeliščarstvo v sodobnem času

Kljub temu, da so z 19. stoletjem v medicini začele zelišča postopoma nadomeščati sintetične snovi, se je zeliščarsko znanje ohranilo tako v ljudski praksi, kot tudi v zdravstvenih krogih. Sodobne znanstvene raziskave so v veliki meri potrdile ugotovitve zeliščarjev, na podlagi katerih se je tako oblikovala fitoterapija – usmeritev znotraj sodobne, naravoslovno usmerjene medicine, ki se osredotoča na zdravljenje z rastlinami.

Moderni človek 21. stoletja tako postopoma ponovno odkriva modrost in znanje svojih prednikov, ter se čedalje bolj spet začenja zavedati pomena in potenciala naravnih proizvodov. V dobi, kjer nas na vsakem koraku spremljajo sintetične snovi, farmakološka sredstva in umetni dodatki, se čedalje bolj prebuja in krepi zavest o bogastvu naravnega sveta ter številnih darovih, ki nam jih ponuja. Poleg številnih novih zeliščarskih društev, ta trend ponovnega obračanja k naravi odražajo tudi mnogi naravni proizvodi, ki preplavljajo trg in ponujajo alternativo umetnim, industrijsko proizvedenim izdelkom. Zato ni čudno, da je to navdušenje preplavilo tudi svet kozmetike, kjer so kot gobe po dežju vzniknili številni ponudniki naravne in ekološke kozmetike.

Tako se vedno več ljudi odloča za naravne proizvode, pa naj gre za prehrano, zdravje … ali pa, konec koncev – nego in lepoto.

Zdi se, da besede Simona Ašiča danes zato odzvanjajo s še večjo težo in globljim pomenom kot kadarkoli poprej.